Opis
Od 15. 4. 2019 velja novi Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), ki zamenjuje prej veljavni ZNP iz leta 1986. Gre za pomemben premik v procesni zakonodaji, saj ZNP-1 dopolnjuje reformo družinske zakonodaje. ZNP-1 je ključni procesni zakon, ki ureja pravice udeležencev postopka, posebno varstvo otrok in oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese.
Glavnina sprememb in novosti ZNP-1 je tako namenjena procesni ureditvi postopkov za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij. ZNP-1 v teh postopkih omogoča učinkovitejšo zaščito pravic vseh udeležencev postopka, zlasti pa otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese. Z ureditvijo v ZNP-1 se izboljšuje položaj otroka v postopku. Tako z določbami, ki urejajo njegovo pravico, da izrazi svoje mnenje, kot npr. z ustrezno umestitvijo instituta zagovorništva otroka. Zakon daje ključno procesno vlogo v teh postopkih tudi centrom za socialno delo, ki morajo že po Družinskem zakoniku izvesti vsa potrebna dejanja, ki jih zahteva varstvo otrokovih pravic in koristi. To svojo vlogo bodo udejanjali prek podaje svojih strokovnih mnenj, kot predlagatelji postopkov ali kot zakoniti udeleženci postopkov.
Nova procesna ureditev bo omogočila, da se bo o družinskih razmerjih odločalo po istih postopkovnih pravilih, pred istim stvarno pristojnim sodiščem in praviloma tudi pred istim pristojnim sodnikom. S tem se odpravlja dosedanja delitev, da o nekaterih družinsko pravnih vprašanjih odločajo sodišča splošne pristojnosti po pravilih pravdnega ali nepravdnega postopka, o nekaterih pa po pravilih upravnega postopka centri za socialno delo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in kasneje Upravno sodišče.
ZNP-1 tako krepi vlogo sodnika in daje večji poudarek na vsebinskem odločanju. Reformirana so procesna pravila za vodenje postopka na prvi stopnji in pravna sredstva. Zakon poudarja vlogo centrov za socialno delo in jim tudi nalaga nove pristojnosti.
Knjiga ZNP-1 s komentarjem in sodno prakso je zasnovana kot praktični priročnik, kjer bo pri posameznih členih prikazan tudi relevantna sodna praksa slovenskih sodišč pa tudi Evropskega sodišča za človekove pravice in sodišča EU.
Avtorji
Dr. Urška Kežmah
Dr. Urška Kežmah je odvetnica, specializirana za področje civilnega, gospodarskega prava, varstva osebnih podatkov ter mediacijo. Ima bogate praktične izkušnje iz vodenja postopkov kot sodnica, opravljala je tudi naloge podpredsednice okrožnega sodišča v Mariboru, vodje pravdnega oddelka. Opravljala je naloge slovenske kontaktne točke v EJN. Predava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in Doba fakulteti Maribor ter na številnih strokovnih in znanstvenih dogodkih v Sloveniji in tujini. Kot predavateljica sodeluje pri izobraževalnem procesu Centra za izobraževanje v pravosodju (CIP). V letu 2018 je bila imenovana za izpraševalko za pravniški državni izpit za področje civilnega prava. Je avtorica številnih monografij in člankov.
Mag. Matej Čujovič
Mag. Matej Čujovič je študiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2001 diplomiral. Naslednje leto se je zaposlil kot pripravnik na Višjem sodišču v Ljubljani. Magistrsko delo je uspešno opravil leta 2007, ko je bil tudi izvoljen za sodnika. Od leta 2007 do marca 2012 je sodil na Okrajnem sodišču v Ljubljani, od tedaj do maja 2020 na Višjem sodišču v Ljubljani, odtlej pa je vrhovni sodnik na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. V letih 2009 do 2012 je bil član Sodnega sveta Republike Slovenije.
Ima bogate predavateljske izkušnje na izobraževanjih za sodnike, odvetnike, sodno osebje, izvedence, tolmače in študente, tako doma kot v tujini. Je avtor številnih strokovnih člankov, soavtor komentarja k Družinskemu zakoniku ter udeleženec nacionalnih in mednarodnih strokovnih konferenc.
Mag. Čujovič je ljubiteljski igralec in je za svoje igralske dosežke prejel več nagrad (Severjeva nagrada za najboljšo igralsko stvaritev v slovenskem ljubiteljskem gledališču, 2013; Čufarjeva plaketa za najboljšo moško vlogo 2001 in 2014; matiček za igralski dvojec; 2021).
Red. prof. dr. Suzana Kraljić
Red. prof. dr. Suzana Kraljić je izredna profesorica prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Doktorsko disertacijo za naslovom »Mediacija kot metoda reševanja družinskopravnih sporov« je zagovarjala pod mentorstvom prof. dr. Vesne Rijavec januarja 2008.
Kot gostujoča predavateljica je predavala na Univerzi Novi Sad (Srbija), Philips-Universität Marbur (Nemčija), Mikolas Romeris University (Litva) ter na Tallin Health Care Colleage (Estonija).
Je nosilka bilateralnega ARRS projekta z Ozyegin Univerzo v Turčiji.
V sklopu DMSZT Maribor redno sodeluje pri licenčnih izobraževanjih medicinskih sester.
Je predsednica uredniškega odbora pri reviji Medicine, Law and Society ter redna članica organizacijskega odbora letne konference Medicina, pravo in družba.
Redno in z aktivno udeležbo sodeluje tudi na raznih mednarodnih konferencah, npr. Brisbane, New York, Nassau, Dunaj, Chester, La Coruna, Tel Aviv, Bratislava, Makarska, Zagreb, Beograd, Hamburg, London, itd.
Je članica Državne maturitetne komisije ter Medresorske komisije za pripravo novega družinskega zakonika.
Kot nacionalna poročevalka je in trenutno sodeluje v različni mednarodnih projektih, vodenih s strani priznanih in renomiranih institucij: npr. The Hague: T.M.C. Asser Instituut, The Academy of European Law (ERA), Deloitte Belgium, University of Abeerden, University of Osijek, The World Justice Project, itd.
Je Erasmus koordinatorica na PF UM ter članica senata PF UM.
Je poročena in mati treh otrok.
