Opis
Danes skrbništvo tako predstavlja posebno obliko odraslih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Skrbništvo je v zadnjih letih, predvsem na področju varstva odraslih oseb, ki niso sposobne skrbeti same zase, za svoje pravice in koristi, bilo deležno pomembnih sprememb, tako na konvencijski ravni kakor tudi v sodobni sodni praksi sodišč (npr. SEU; ESČP, slovenskih sodišč). Pomemben mejnik je postavila Konvencija o pravicah invalidov, ki je postavila temelje sodobnega skrbništva za odrasle osebe, saj je njeno izhodišče, da se kljub potrebi po postavitvi pod skrbništvo, ohrani njena samostojnost, kolikor je to možno. Sledeč temu je novi Družinski zakonik odpravil odvzem poslovne sposobnosti ter s tem zagotovil sledenje sodobnim smernicam na tem kompleksnem pravnem področju, ki v vsakdanjem življenju in praksi odpira vprašanja tako na materialnem kakor procesnem področju. S skrbništvom, kot posebno obliko varstva otrok, se poskuša zagotoviti otrokom, za katere ne skrbijo starši, ustrezno alternativno varstvo. Sledeč Družinskemu zakoniku, so starši namreč primarni imetniki starševske skrbi, vendar pa v primeru nastopa okoliščin, ki staršem izvrševanje le te onemogočajo (npr. odvzem starševske skrbi, smrt starša,…), ima država obveznost, da poskrbi za zagotavljanje pravic in koristi teh otrok. Prav tako pa država v sklopu skrbništva zagotavlja varstvo tudi drugim osebam, ki nimajo možnosti same skrbeti za svoje pravice in koristi.
Skrbništvo predstavlja danes pomembno in dinamično področje družinskega prava, saj se nanaša na osebe, ki predstavljajo dve od najbolj ranljivih družbenih skupin (otroke in odrasle osebe, ki ne morejo skrbeti same zase in svoje pravice in koristi). Zato ni presenetljivo, da je treba k temu pravnemu področju pristopiti tako z vidika analize nacionalne ureditve, ki je bila z Družinskim zakonikom in Zakonom o nepravdnem postopku deležna velikih sprememb in je s tem postavila nove izzive vsem, ki se s tem pravnim področjem ukvarjajo (sodniki, socialni delavci, zdravniki, mediatorji…), kakor tudi v luči obstoječih in prihajajoči mednarodnih smernic, postavljenih s sodobno sodno prakso kakor tudi na področju relevantnih mednarodnih dokumentov (npr. Konvencije o pravicah invalidov). Prikaz izbranih vidikov iz primerjalnopravnih ureditev, še posebej držav, ki imajo na tem področju pomembno vlogo in že dolgoletno prakso, pa bodo lahko služili kot pokazatelji dobre pravne prakse, ki jo bo moč aplicirati na sodobnih izzivov na področju skrbništva tudi v Sloveniji.
Monografija »Pravna ureditev instituta skrbništva v luči sodobnih izzivov« prinaša celoten prikaz kompleksnega področja skrbništva v luči zgodovinskih mejnikov, mednarodnih težišč, primerjalnopravnih pogledov in še posebej v luči sedanje (nove) ureditve področja skrbništva, tako z materialnega kakor tudi procesnega vidika. Za lažje razumevanje sodobnih pravnih izzivov, ki jih danes postavlja skrbništvo, vključuje monografije tudi sodne pristope k reševanju vprašanj s tega področja.
Monografija vključuje tudi zbirko obrazcev, ki se s svojo vsebino nanašajo na področje skrbništva!
Znanstvena monografija podaja celovit pristop k pravni ureditvi skrbništva in bo dobrodošla vsem, ki se pri svojem delu, srečujejo s tem pomembnim pravnim področjem (npr. sodniki, odvetniki, notarji, socialni delavci, mediatorji, zdravniki, ….).
Avtorji
Alenka Križnik univ.dipl.prav.
Alenka Križnik, roj. 28.8.1980 je končala Srednjo ekonomsko šolo v Celju in nato nadaljevala študij na Pravni fakulteti v Mariboru, ki ga je zaključila leta 2007. Po zaključenem študiju se je zaposlila pri Odvetnici Romani Prevolšek v Šmarju pri Jelšah, za tem pa na Centru za socialno delo Šentjur pri Celju, kjer je bila zaposlena do 31.10.2019. Od 1.11.2019 je zaposlena pri Slovenskem društvu Hospic kot Vodja detabuizacije.
Na centru za socialno delo je opravljala naloge na področju skrbništva, ukrepov za varstvo otrokovih koristi (odvzemov otrok), duševnega zdravja, odobritve pravnih poslov, štipendij, varstva odraslih, prve socialne pomoči, vodila ustne obravnave, razreševala pravne dileme v zapletenih primerih, sodelovala na timskih sestankih, vodila posebne ugotovitvene postopke, pripravljala predloge za zdravljenje brez privolitve (na podlagi Zakona o duševnem zdravju) in odvzem poslovne sposobnosti/postavitev pod skrbništvo za sodišče, zastopala center v postopkih pred sodiščem, če je v postopku nastopal kot predlagatelj, zastopala varovance, za katere je center opravljal skrbniške naloge pred različnimi organi, šest let je bila članica Sveta zavoda na centru, sodelovala je v aktivu pravnikov na Skupnosti centrov za socialno delo (SCSD), bila članica delovne skupine za pripravo zakonodaje na področju skrbništva, sodelovala v intervizijskih sestankih za področje skrbništva in oprostitev.
Objavlja strokovne članke v Pravni praksi, Socialnem izzivu in Pravniku.
Pri Slovenskem društvu Hospic kot vodja detabuizacije skrbi za povezovanje dvanajstih območnih odborov glede izvajanja detabuizacijskih dogodkov, sodelovanja z drugimi institucijami, skrbi za povezovanje s fakultetami, srednjimi in osnovnimi šolami ter raziskuje možnosti izboljšanja dejanskih in pravnih pogojev za manjšanje negativnih posledic tabuiziranja umiranja in žalovanja.
Red. prof. dr. Suzana Kraljić
Red. prof. dr. Suzana Kraljić je izredna profesorica prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Doktorsko disertacijo za naslovom »Mediacija kot metoda reševanja družinskopravnih sporov« je zagovarjala pod mentorstvom prof. dr. Vesne Rijavec januarja 2008.
Kot gostujoča predavateljica je predavala na Univerzi Novi Sad (Srbija), Philips-Universität Marbur (Nemčija), Mikolas Romeris University (Litva) ter na Tallin Health Care Colleage (Estonija).
Je nosilka bilateralnega ARRS projekta z Ozyegin Univerzo v Turčiji.
V sklopu DMSZT Maribor redno sodeluje pri licenčnih izobraževanjih medicinskih sester.
Je predsednica uredniškega odbora pri reviji Medicine, Law and Society ter redna članica organizacijskega odbora letne konference Medicina, pravo in družba.
Redno in z aktivno udeležbo sodeluje tudi na raznih mednarodnih konferencah, npr. Brisbane, New York, Nassau, Dunaj, Chester, La Coruna, Tel Aviv, Bratislava, Makarska, Zagreb, Beograd, Hamburg, London, itd.
Je članica Državne maturitetne komisije ter Medresorske komisije za pripravo novega družinskega zakonika.
Kot nacionalna poročevalka je in trenutno sodeluje v različni mednarodnih projektih, vodenih s strani priznanih in renomiranih institucij: npr. The Hague: T.M.C. Asser Instituut, The Academy of European Law (ERA), Deloitte Belgium, University of Abeerden, University of Osijek, The World Justice Project, itd.
Je Erasmus koordinatorica na PF UM ter članica senata PF UM.
Je poročena in mati treh otrok.
