Monografije – Založba WD, Denis Weingerl s.p., .založništvo

Gospodarsko statusno pravo in prevzemno pravo

admin — Fri, 07 Feb 2020 10:34:17 +0000

V knjigi je poudarjen del o kapitalskih družbah in posebej o delniški družbi, ki je tudi predmet urejanja prevzemne zakonodaje (ZPre-1), o načinih njene ustanovitve, finančni, kapitalski in organizacijski strukturi. Iz istega razloga so v knjigi obdelana tudi statusna preoblikovanja kot instrument podjetniškega prestrukturiranja, povezovanje družb v koncerne z namenom doseganja sinergijskih učinkov ter v poslovni praksi v zadnjem času zelo aktualni prevzemi delniških družb.

Že iz povedanega sledi, da je podan v delu večji poudarek na pravu gospodarskih družb, ki je podvrženo nenehnim spremembam in prilagoditvam praksi gospodarskih subjektov in trenutnim gospodarskim razmeram v državnem in globalnem okolju. Hkrati je prav zelo hitro spreminjanje značilnost EU, in sicer v smeri večje fleksibilnosti in modernizacije, kar je tudi del prizadevanj Evropske unije za povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Navedene spremembe se odražajo tudi v aktualnosti predstavljenega področja z novitetami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Zakona o prevzemih (ZPre-1) ter podanimi praktičnimi izkušnjami iz gospodarske prakse prevzemanja družb.

Knjiga je razdeljena na več zaokroženih poglavij, ki se medsebojno prepletajo in tvorijo celoto, hkrati pa so lahko uporabljivi kot posamezne vsebine za reševanje praktičnih izzivov v gospodarstvu in prevzemnih postopkih. Na začetku so predstavljeni nekateri temeljni korporacijsko-pravni pojmi, sledi celovito predstavljen statusni položaj gospodarskih družb (delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, evropska delniška družba, komanditna delniška družba ter osebne družbe), samostojnega podjetnika (s.p.), kjer je poudarek na vsebinskem delu kapitalskih družb, njihovem strukturiranju (kapitalskem in upravljalskem), statusnem preoblikovanju in povezovanju, kot pomembni kategoriji poprevzemnih postopkov. Sledi poglavje teorije in prevzemnega prava iz ZPre-1 ter opisi in izzivi managerskih prevzemov, s poudarkom na slovenski in primerljivi praksi.

Avtorji se zavedajo kompleksnosti in dinamičnosti gospodarskega-statusnega in prevzemnega prava, zato bodo avtorji knjigo v skladu s predstavljenim dopolnjevali in spreminjali tudi v prihodnje, zato pričakujejo kritične pripombe in predloge zainteresirane javnosti.

Geneza reguliranih sektorjev

admin — Mon, 06 Apr 2015 11:35:57 +0000

Knjiga je sestavljena iz petih poglavij, ki obravnavajo novo paradigmo na področju organizacije opazovanih infrastrukturnih sektorjev v državah članicah Evropske unije, pri čemer je poudarek na spremenjeni vlogi države in na postopku preobrazbe nekonkurenčnih trgov v (bolj) konkurenčne trge, in skupaj tvorijo zaokroženo celoto.
V prvem poglavju je iz praktičnih razlogov najprej obravnavano razmerje med državo in trgom, s čimer se bralca želi opozoriti na možne vloge države v zvezi s trgom (torej na alternative) in na sedaj prevladujoči model pravne ureditve trga.
V drugem poglavju je obravnavan koncept liberalizacije infrastrukturnih sektorjev in z njim neposredno ali vsaj posredno povezani procesi, kot so deregulacija, regulacija in privatizacija.
V tretjem poglavju je na kratko predstavljena t. i. nova paradigma pri organizaciji izbranih infrastrukturnih sektorjev, v okviru česar so pojasnjena nekatera ključna ozadja in problemi liberalizacije teh sektorjev.
V četrtem poglavju je obravnavana država v vlogi regulatorja. Po uvodnih pojasnilih, v okviru katerih so pojasnjeni temelji razmerja med politiko in pravom, razmerja med pravom Evropske unije in (ostalim) pravom držav članic, razmerja med nosilci javne oblasti v Republiki Sloveniji, so obravnavana glavna vprašanja liberalizacijske politike, ki smo ji pri nas in nasploh v Evropski uniji priča predvsem od osemdesetih oziroma devetdesetih let prejšnjega stoletja. V okviru slednjega je poudarek na ekonomski regulaciji in (regulatornih) tveganjih, ki so aktualna v tej zvezi. Poseben poudarek je namenjen značilnostim omrežne infrastrukture in njihovemu vplivu na vsakokratno regulacijo. Obravnavano je tudi razmerje med posebnimi sektorskimi pravili in splošnimi pravili o konkurenci. Na koncu tega poglavja so obravnavane službe oziroma storitve splošnega gospodarskega pomena, saj so v t. i. evropskem modelu liberalizacije infrastrukturnih sektorjev spremljevalec liberalizacije teh (reguliranih) sektorjev.
V petem poglavju je obravnavana država v vlogi podjetja. Temeljni namen je opozoriti na novo vlogo javnih podjetij in s tem povezano podjetniško vlogo države na infrastrukturnih trgih, ki so podvrženi liberalizaciji pod vplivom prava Evropske unije, in na glavna aktualna vprašanja v tej zvezi.