Ključni priročnik za sodnike, odvetnike in notarje komentirajo ga ugledni – priznan strokovnjak v RS,

Zakon o dedovanju predstavlja enega od pomembnih stebrov civilnopravne zakonodaje, zato je pomembno, da končno dobi sodoben komentar.

“Zakon o dedovanju s komentarjem” je celovita pravna publikacija, ki obravnava in pojasnjuje določbe Zakona o dedovanju, enega temeljnih zakonov v slovenskem pravnem sistemu. Dodatno težo mu daje obsežen in bogat komentar členov, ki se navezujejo na Uredbo EU o dedovanju (št. 650/2012), saj opredeljuje razmerja, kjer je prisoten mednarodni element v dednopravnih razmerjih. Monografija predstavlja dragocen vir informacij za pravne strokovnjake, sodnike, odvetnike, notarje ter vse druge, ki se srečujejo s področjem dednega prava. Monografija predstavlja tudi nepogrešljivo orodje za študente prava, saj ponuja poglobljeno razumevanje dednega prava, ki je ključno za izobraževanje bodočih pravnikov.

Monografija je zasnovana kot sodobni praktični priročnik, ki ponuja natančne komentarje k vsakemu členu Zakona o dedovanju. Vsaka zakonska določba je podrobno razložena, kar bralcu omogoča, da razume zakonodajalčeve namen in pravno logiko, ki stoji za posameznimi členi. V komentarje so vključeni številni praktični primeri, domača ter tuja sodna praksa in sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice ter Sodišča EU, kar bralcu pomaga razumeti, kako se posamezna zakonska določba uporablja v praksi. To je še posebej koristno za pravne strokovnjake, ki se morajo pri svojem delu pogosto opirati na sodne odločitve. Zato monografija omogoča boljše razumevanje in pomaga pri reševanju zapletenih dednih vprašanj. Z natančnimi in razumljivimi komentarji prispeva k večji pravni varnosti in gotovosti. Bralcem ponuja verodostojne informacije in interpretacije, ki so skladne z aktualno zakonodajo ter sodobnimi smernicami razvoja na področju dednega prava. Hkrati izpostavlja tudi nedorečenosti obstoječe zakonodajne ureditve.

Avtorji komentarja so izbrani strokovnjaki (profesorji, sodniki, odvetniki, notarji …), ki imajo bogate dolgoletne praktične in teoretične izkušnje s področja dednega prava. Monografija bo tako pomembno doprinesla področje dednopravne strokovne literature ter jo obogatila. Zagotovo bo prispevala tudi k poenotenju prakse med različnimi pravnimi strokovnjaki, kar bo zmanjšalo pravne negotovosti.

Glavnina sprememb in novosti ZNP-1 je tako namenjena procesni ureditvi postopkov za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij. ZNP-1 v teh postopkih omogoča učinkovitejšo zaščito pravic vseh udeležencev postopka, zlasti pa otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese. Z ureditvijo v ZNP-1 se izboljšuje položaj otroka v postopku. Tako z določbami, ki urejajo njegovo pravico, da izrazi svoje mnenje, kot npr. z ustrezno umestitvijo instituta zagovorništva otroka. Zakon daje ključno procesno vlogo v teh postopkih tudi centrom za socialno delo, ki morajo že po Družinskem zakoniku izvesti vsa potrebna dejanja, ki jih zahteva varstvo otrokovih pravic in koristi. To svojo vlogo bodo udejanjali prek podaje svojih strokovnih mnenj, kot predlagatelji postopkov ali kot zakoniti udeleženci postopkov.

Nova procesna ureditev bo omogočila, da se bo o družinskih razmerjih odločalo po istih postopkovnih pravilih, pred istim stvarno pristojnim sodiščem in praviloma tudi pred istim pristojnim sodnikom. S tem se odpravlja dosedanja delitev, da o nekaterih družinsko pravnih vprašanjih odločajo sodišča splošne pristojnosti po pravilih pravdnega ali nepravdnega postopka, o nekaterih pa po pravilih upravnega postopka centri za socialno delo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in kasneje Upravno sodišče.

ZNP-1 tako krepi vlogo sodnika in daje večji poudarek na vsebinskem odločanju. Reformirana so procesna pravila za vodenje postopka na prvi stopnji in pravna sredstva. Zakon poudarja vlogo centrov za socialno delo in jim tudi nalaga nove pristojnosti.

Knjiga ZNP-1 s komentarjem in sodno prakso je zasnovana kot praktični priročnik, kjer bo pri posameznih členih prikazan tudi relevantna sodna praksa slovenskih sodišč pa tudi Evropskega sodišča za človekove pravice in sodišča EU.