Glavnina sprememb in novosti ZNP-1 je tako namenjena procesni ureditvi postopkov za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij. ZNP-1 v teh postopkih omogoča učinkovitejšo zaščito pravic vseh udeležencev postopka, zlasti pa otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese. Z ureditvijo v ZNP-1 se izboljšuje položaj otroka v postopku. Tako z določbami, ki urejajo njegovo pravico, da izrazi svoje mnenje, kot npr. z ustrezno umestitvijo instituta zagovorništva otroka. Zakon daje ključno procesno vlogo v teh postopkih tudi centrom za socialno delo, ki morajo že po Družinskem zakoniku izvesti vsa potrebna dejanja, ki jih zahteva varstvo otrokovih pravic in koristi. To svojo vlogo bodo udejanjali prek podaje svojih strokovnih mnenj, kot predlagatelji postopkov ali kot zakoniti udeleženci postopkov.

Nova procesna ureditev bo omogočila, da se bo o družinskih razmerjih odločalo po istih postopkovnih pravilih, pred istim stvarno pristojnim sodiščem in praviloma tudi pred istim pristojnim sodnikom. S tem se odpravlja dosedanja delitev, da o nekaterih družinsko pravnih vprašanjih odločajo sodišča splošne pristojnosti po pravilih pravdnega ali nepravdnega postopka, o nekaterih pa po pravilih upravnega postopka centri za socialno delo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in kasneje Upravno sodišče.

ZNP-1 tako krepi vlogo sodnika in daje večji poudarek na vsebinskem odločanju. Reformirana so procesna pravila za vodenje postopka na prvi stopnji in pravna sredstva. Zakon poudarja vlogo centrov za socialno delo in jim tudi nalaga nove pristojnosti.

Knjiga ZNP-1 s komentarjem in sodno prakso je zasnovana kot praktični priročnik, kjer bo pri posameznih členih prikazan tudi relevantna sodna praksa slovenskih sodišč pa tudi Evropskega sodišča za človekove pravice in sodišča EU.

Založniško podjetje De VESTA je v sodelovanju z mag. Urško Kežmah izdalo komentar, ki je pomemben mejnik v razvoju pravne misli na področju civilnega in pravdnega sodnega postopka in v primerjavi s prejšnjo ureditvijo prinaša številne novosti.

Zakon o pravdnem postopku – ZPP, ki je začel veljati julija 1999 je bil doslej tri krat noveliran (novembra 2002, januarja 2004 in junija 2007). Zakon o pravdnem postopku trenutno obsega 503 člene. Komentar, katerega je pripravila in uredila mag. Urška Kežmah in zajema pojasnilo pravila, način uporabe v praksi, relevantno slovensko sodno prakso, prakso ustavnega sodišča RS in sodno prakso evropskega sodišča za človekove pravice.

• 1 knjiga – redni pravdni postopek »členi od 1 do 178a«
• 2 knjiga – obravnava post. na prvi stopnji »členi od 179 do
• 3 knjiga – posebni postopki po ZPP »členi od … do 503«

Priročniki so urejeni in narejeni v pregledni obliki, opremljeni z obširnimi podrobnostmi iz prakse v pravu. ZPP poznamo v različnih oblikah in so narejeni tako ali drugače bolj ali manj priročno. Ekipa založniškega podjetja se je skupaj z avtorico potrudila in pripravila priročnike po kriteriju tako, da je vsebina sestavljena zelo pregledno:

• 1. člen zakona
• 2. komentar k členu zakona
• 3. sodna praksa k komentaju
• 4. obrazložitev sodne prakse

Stvarno kazalo že od prve knjige dalje!
Vse tri knjige smo pripravili v posebni izdaji (trda vezava) in še na CD rom-u (elektronska knjiga) pri kateri vam program omogoča zelo hitro iskanje in brskanje po vsebini knjige.

Prednost komentarja je njegova praktična naravnanost, saj je vsak člen komentiran tudi z vidika praktične uporabe. 9. maja 2008 je bila sprejeta obsežna novela ZPP-D (ki skupaj zajema 133 členov) in je objavljena v uradnem listu RS 45/08, je komentar zajel tudi novo ureditev po »Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku ZPP-D«. Predstavljene so tudi možnosti za vpeljavo elektronskega poslovanja v pravdni postopek, ki ga predvideva novela ZPP-C. Glede na obsežno tematiko, ki se pokriva z ZPP gre namreč za temeljni civilni procesni zakon, ki bo, kjer bo potrebno, nakazana tudi uporaba ZPP v drugih sodnih postopkih (npr. nepravdni, izvršilni).

Komentar je namenjen predvsem tistim, ki sodelujejo v sodnih postopkih – sodnikom, drugim pooblaščencem, odvetnikom, strankam in njihovim zastopnikom. S pridom pa ga bodo lahko uporabili tudi tisti pravniki, ki se bodo želeli seznaniti s teoretičnimi podlagami posameznih procesnih institutov, kjer bodo podrobneje komentirani posamezni posebni postopki urejeni v ZPP (spor majhne vrednosti, izdaja plačilnega naloga, itd.)