Dr. Mitja Deinsinger – Založba WD, Denis Weingerl s.p., .založništvo

KAZENSKI ZAKONIK POSEBNI DEL komentar posebnega dela

admin — Tue, 09 Apr 2024 18:05:33 +0000

V obdobju od leta 2020 je Kazenski zakonik spremenjen z 43 novelami v posebnem delu, prav tako pa tudi v splošnem delu, ki seveda vpliva na komentar posebnega del. To so bile novele posebnega dela Kazenskega dela Kazenskega zakonika:

3. 2020, Ur. l. 23/2020
6. 2020, Ur. l. 91/2020
6. 2021, Ur. l. 95/2021
11. 2021, Ur. l. 186/2021
2. 2023, Ur. l. 16/2023

Vseh 43 novel v Posebnem delu, kot tudi novele v Splošnem delu, so terjale obnovitev in nove obrazložitve pri posameznih kaznivih dejanjih. S tem je obrazložitev Posebnega dela v stari izdaji zahtevala spremembe in dopolnitve, nujne za vsakodnevno uporabo obrazložitve zakonika. Z novo prenovljeno izdajo obrazložitve Posebnega dela Kazenskega zakonika bo tako vsem uporabnikom to omogočena. Z obrazložitvijo bodo seznanjeni obtoženi, njihovi zagovorniki, državni in zasebni tožilci ter sodišča in sodniki.

Obrazložitev kaznivih dejanj se sicer loči od ostalih komentarjev Kazenskega zakonika, ker je prilagojena uporabi zakonika neposredno ob obravnavi z vsemi navodili pravilne uporabe.

Nova izdaja komentarja Kazenskega zakonika ima torej namen zakonite uporabe zakonika v tekočih kazenskih postopkih.

Avtor komentarja je strokovnjak za področje kazenskega prava, ki ima dolgoletne praktične in teoretične izkušnje pri vodenju kazenskih postopkov oziroma zastopanju v kazenskih postopkih. Komentar je namenjen predvsem sodnikom, državnim tožilcem, odvetnikom, pa tudi akademikom in študentom prava ter vsakomur, ki se pri delu srečuje s kazenskim pravom.

ZAKON O ODGOVORNOSTI PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DEJANJA

admin — Tue, 07 Jul 2020 11:27:47 +0000

Dr. Mitja Deisinger, avtor komentarja Posebnega dela Kazenskega zakonika, bo do jeseni pripravil še komentar »Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja«. Avtor je bil pobudnik zakonske ureditve kazenske odgovornosti pravnih oseb v naši državi ter vodja delovne skupine, ki je pripravila ta zakon. Na podlagi temeljne določbe v Kazenskem zakoniku je bil Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) sprejet in je začel veljati s 1. Januarjem 1995. Avtor, dr. Ivan Bele, dr. Vid Jakulin in Vlado Balažic so leta 2000 izdali prvi komentar tega zakona. Dr. Mitja Deisinger je potem v letu 2007 izdal monografijo »Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja«, skupaj s prof. dr. Miroslavom Vrhovškom pa je tudi avtor dveh izdaj v letih 2009 in 2010 v Srbiji v Beogradu (»Krivična odgovornost pravnih lica«).

Zakon je po sprejemu doživel več sprememb, od temeljne določbe v 42. členu Kazenskega zakonika, sprememb in dopolnitev ZPOKD- A v letu 2004, ZOPOKD-B v letu 2008 in ZOPKD-C v letu 2012. Poleg tega so bila z novim Kazenskim Zakonikom KZ-1 spremenjena številna kazniva dejanja, ki se nanašajo na pravne osebe. Spremembe so nastale tudi s spremembami številnih zakonov, katerih kršitev pomeni kazensko odgovornost pravnih oseb. Z vstopom v Evropsko unijo so tudi za pravne osebe začeli veljati njeni številni predpisi. Vse omenjene spremembe terjajo nov komentar zakona, ki bo v pomoč pri kazenskih postopkih zoper pravne osebe.

V novem komentarju zakona bo predstavljena nova spremenjena zasnova kazenske odgovornosti pravnih ter vse oblike kaznivih dejanj, ki pridejo v poštev za pravne osebe. Poleg tega bo komentar dopolnjen s sodno prakso, ki je nastala po sprejemu zakona zlasti v zadnjih letih, kot tudi spremljajoča literatura in pojasnila ob sprejetih novelah zakona.

Komentar bo v pomoč tako obtoženim pravnim osebam, predvsem gospodarskim družbam, pri njihovi obrambi, kot seveda tudi državnim tožilstvom in sodiščem pri zagotavljanju zakonitega dela v kazenskih postopkih zoper pravne osebe.

KAZENSKI ZAKONIK s komentarjem

admin — Thu, 07 Dec 2017 10:07:00 +0000

V založbi bo letos jeseni izšel nov obsežen komentar Kazenskega zakonika (KZ-1 z vsemi novelami od KZ-1A do KZ-1E) avtorja dr. Mitja Deisingerja. Že leta 1981 je izšel prvič v Sloveniji avtorjev komentar tedanjega Kazenskega zakona SR Slovenije, nova dopolnjena izdaja pa leta 1985. Po osamosvojitvi je z avtorjevim komentarjem prvič v novi državi izšel posebni del Kazenskega zakonika.
Sedaj prihaja na trg izdaja komentarja posebnega dela prvega novega Kazenskega zakonika (KZ-1) naše države. Avtor dr. Mitja Deisinger je bil vodja delovne skupine, ki je pripravila predlog tega zakonika. S problemi kazenske zakonodaje se je ukvarjal vso svojo kariero, tako kot sodnik in vodja kazenskega oddelka na Vrhovnem sodišču, pa tudi kot predsednik Vrhovnega sodišča in ustavni sodnik. Devet let je bil tudi predavatelj gospodarskega kazenskega prava v IV. Letniku Pravne fakultete v Ljubljani, tri leta pa je bil predstojnik kazenske katedre na Evropski pravni fakulteti. S svojim znanjem na različnih področjih kazenskega prava, poznavanjem namena zakonodajalca pri oblikovanju posebnega dela Kazenskega zakonika, pri ustavni presoji posameznih določb in ob upoštevanju evropskih predpisov bo v komentarju vsem uporabnikom na jasen in razumljiv način omogočena pravilna, zakonita in ustavno skladna uporaba zakonika. Vsa desetletja uporabe dosedanjih avtorjevih komentarjev to potrjujejo.
Komentar bo poleg vse potrebne natančne razlage posameznih določb vseboval še bogato sodno prakso ter obširno navedbo domače in tuje literature.
Komentar je namenjen vsem, ki se soočijo s kazenskimi postopki. To predvsem velja za kazenske sodnike vseh stopenj, državne tožilce, zagovornike in policiste. Prav tako bodo komentar lahko uporabljali v pravnih službah pravnih oseb, študenti pri študiju in vsi, ki kot storilci ali žrtve pridejo v stik s kazenskim postopkom. Vsak od naštetih bo v komentarju našel odgovor na sicer zapletena in strokovno zahtevna zakonska besedila posameznih kaznivih dejanj.

Dr. Mitja Deisinger je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani in se zaposlil kot pripravnik na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Leta 1970 je postal namestnik občinskega javnega tožilca, leta 1976 pa namestnik republiškega javnega tožilca. Od leta 1988 je bil vrhovni sodnik na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, kjer je bil med drugim vodja kazenskega oddelka in predsednik senata za računsko upravne spore.

Leta 1997 je bil imenovan za predsednika Vrhovnega sodišča RS in je to funkcijo opravljal do leta 2003. Od leta 2003 do izvolitve za ustavnega sodnika je bil sodnik svetnik na kazenskem oddelku vrhovnega sodišča in predsednik drugostopenjskega senata za zadeve zavarovalništva, revidiranja in trga papirjev. Kot predsednik Vrhovnega sodišča RS je bil soustanovitelj stalne konference vrhovnih sodišč Srednje Evrope, v sodelovanju z ministrom za pravosodje pa soustanovitelj Centra za izobraževanje v pravosodju. Od leta 1984 je vodil več delovnih skupin za pripravo zakonodaje s kazenskega področja in kot svetovalec sodeloval pri delu posameznih delovnih skupin za pripravo zakonov. Sodeloval je tudi v pristopnih pogajanjih za vključitev v Evropsko unijo. Doktoriral je s področja kazenskega prava (Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja). Veliko je objavljal v tujih in domačih strokovnih revijah in je avtor (Kazenski zakon SR Slovenije s komentarjem in sodno prakso leta 1985 in 1988, Kazenski zakon s komentarjem – posebni del leta 2002, Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja leta 2007) oziroma soavtor strokovnih monografij (Komentar Ustave Republike Slovenije in Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja s komentarjem leta 2000). Ukvarjal se je tudi s pedagoškim delom kot predavatelj predmeta gospodarsko kazensko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani od leta 1988 do leta 1997. Leta 2007 in 2008 je opravljal tudi delo predstojnika Katedre za kazensko pravo na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Občasno je sodeloval z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani ter predaval na seminarjih in sodniških šolah. Funkcijo ustavnega sodnika je nastopil 27. 3. 2008 in jo prav tako zaključil 27. 3. 2017.